Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Francija je poklicala italijanskega veleposlanika po tem, ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini izrekel posmehljive pripombe na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede morebitne napotitve vojakov v Ukrajino. Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi Salvinijeve kritike Macrona.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnje dokaze o stanju in lokaciji predsednika Nicolása Madura ter prve dame Celie Flores, potem ko so ameriške sile izvedle operacijo njunega zajetja. Rodríguezova je dogodek označila za ugrabitev in opozorila na nepredvidljive posledice tovrstnega ravnanja Washingtona. Po njenih besedah gre za napačen korak ZDA, ki ga je Maduro predvidel kot posledico ameriškega interesa po venezuelskih energetskih virih. Trenutno bivališče in zdravstveno stanje predsednika Madura ostajata neznana, kar v Caracasu sproža ostre odzive proti administraciji Donalda Trumpa. Podpredsednica je poudarila, da je bila agresija vnaprej načrtovana, ter obtožila ZDA kršenja mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki pozivajo k mednarodni solidarnosti in takojšnji objavi informacij o usodi pridržanega predsedniškega para.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Po zadnji raziskavi Eurobarometer večina evropskih državljanov podpira, da bi imela Evropska unija aktivnejšo vlogo pri zaščiti pred mednarodnimi krizami in varnostnimi tveganji. V Sloveniji se s tem strinjajo tri četrtine vprašanih, ki menijo, da bi morala EU bolje ščititi svoje državljane.

Evropska komisija je sprožila postopek za končno potrditev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim združenjem Mercosur, ki ga sestavljajo države kot Brazilija in Argentina. Pričakuje se, da bo sporazum naletel na odpor, tudi v Avstriji, kljub temu, da so se pogajanja o njem odvijala že 25 let.